Dan 4 | SloKJV | STEP | Kralj Nebukadnezar vsem ljudstvom, narodom in jezikom, ki prebivajo po vsej zemlji: „Mir naj se vam pomnoži.

Daniel 4

4. Poglavje

1 Kralj Nebukadnezar vsem ljudstvom, narodom in jezikom, ki prebivajo po vsej zemlji: „Mir naj se vam pomnoži. 2 Zdelo ^{▼▼Zdelo…: kaldejsko, To je bilo spodobno pred menoj.} se mi je dobro pokazati [preroška] znamenja in čudeže, ki jih je vzvišeni Bog izvršil napram meni. 3 Kako velika so njegova [preroška] znamenja! In kako mogočni so njegovi čudeži! Njegovo kraljestvo je večno ^b kraljestvo in njegovo gospostvo je od roda do roda.

4 Jaz, Nebukadnezar, sem bil pri počitku v svoji hiši in uspešen v svoji palači. 5 Videl sem sanje, ki so me prestrašile in misli na moji postelji in videnja moje glave so me vznemirila. 6 Zatorej sem izdal odlok, da privedejo predme vse modre može Babilona, da bi mi lahko dali spoznati razlago sanj. 7 Potem so vstopili čarovniki, astrologi, Kaldejci in napovedovalci usode, in pred njimi sem jim povedal sanje, toda niso mi mogli razglasiti njihove razlage.

8 Toda na koncu je prišel predme Daniel, katerega ime je bilo Beltšacár, glede na ime mojega boga in v katerem je duh svetih bogov. Pred njim sem povedal sanje, rekoč: 9 ‚Oh Beltšacár, gospodar ^c čarovnikov, ker vem, da je v tebi duh svetih bogov in da te nobena skrivnost ne vznemirja, mi povej videnja mojih sanj, ki sem jih videl in njihovo razlago.‘ 10 Takšna so bila videnja moje glave na moji postelji. Videl sem ^{▼▼Videl sem: kaldejsko, Gledal sem.} in glej drevo [je bilo] sredi zemlje in njegova višina je bila velika. 11 Drevo je raslo in bilo močno in njegova višina je segala do neba in njegovo vidno polje do konca vse zemlje. 12 Njegovo listje je bilo lepo in njegovega sadu obilo in na njem je bilo hrane za vse. Živali polja so pod njim imele senco in perjad neba je prebivala v njegovih vejah in vse meso je bilo od njega nahranjeno. 13 Videl sem v videnjih svoje glave na svoji postelji in glej, stražar in sveti je prišel dol z neba. 14 Glasno ^{▼▼Glasno: kaldejsko, Z močjo.} je zavpil in rekel takole: ‚Posekajte drevo in odrežite njegove veje, otresite listje in raztresite njegov sad. Naj gredo živali proč izpod njega in perjad od njegovih mladik, 15 kljub temu pa pustite štor njegovih korenin v zemlji, celo v okovu iz železa in brona, v nežni travi polja in ta naj bo omočen z roso neba in njegov delež naj bo z živalmi na zemeljski travi. 16 Naj bo njegovo srce spremenjeno od človeškega in naj mu bo dano živalsko srce, in nad njim naj mine sedem dob. 17 Ta stvar je po odloku stražarjev in zahteva po besedi tvojih svetih, z namenom, da bodo živi lahko spoznali, da Najvišji vlada v kraljestvu ljudi in ga daje komur hoče in postavi nadenj najnižjega izmed ljudi. 18 Te sanje sem jaz, kralj Nebukadnezar, videl. Torej ti, oh Beltšacár, razglasi njihovo razlago, ker vsi modri ljudje mojega kraljestva niso zmožni, da bi mi dali spoznati razlago, toda ti si zmožen, kajti duh svetih bogov je v tebi.‘“

19 Potem je bil Daniel, katerega ime je bilo Beltšacár, za eno uro osupel in njegove misli so ga vznemirile. Kralj je spregovoril in rekel: „Beltšacár, ne pusti, da bi te sanje ali njihova razlaga vznemirile.“ Beltšacár je odgovoril in rekel: „Moj gospod, sanje naj bodo njim, ki te sovražijo in njihova razlaga tvojim sovražnikom. 20 Drevo, ki si ga videl, ki je raslo in je bilo močno, katerega višina je segla do neba in katerega vidno polje je po vsej zemlji, 21 katerega listje je bilo lepo in njegov sad obilen in je bilo na njem hrane za vse, pod katerim so prebivale živali polja in na čigar vejah je imela perjad neba svoje prebivališče. 22 To si ti, oh kralj, ki si zrasel in postal močan, kajti tvoja veličina je zrasla in sega do neba in tvoje gospostvo do konca zemlje. 23 Medtem ko je kralj videl stražarja in svetega prihajati dol z neba in reči: ‚Posekajte drevo in ga uničite, vendar od njega pustite v zemlji štor s koreninami, celo z okovom iz železa in brona, v nežni travi polja; in naj bo ta omočen z roso neba in njegov delež naj bo z živalmi polja, dokler nad njim ne mine sedem dob.‘ ^f 24 To je razlaga, oh kralj in to je odlok Najvišjega, ki je prišel nad mojega gospoda kralja, 25 da te bodo pregnali od ljudi ^g in tvoje prebivališče bo z živalmi polja in pripravili te bodo, da boš jedel travo kakor voli in močili te bodo z roso neba in sedem dob bo prešlo nad teboj, dokler ne spoznaš, da Najvišji vlada v kraljestvu ljudi in ga daje komurkoli on hoče. ^h 26 In z ozirom na to so zapovedali, da pustijo štor od drevesnih korenin; tvoje kraljestvo bo zagotovo pripadlo tebi, potem ko boš spoznal, da nebesa vladajo. 27 § Zatorej, oh kralj, naj ti bo moj nasvet sprejemljiv in svoje grehe zlomi s pravičnostjo in svoje krivičnosti z izkazovanjem usmiljenja revnim; če bi to lahko bilo podaljšanje ^{▼▼podaljšanje…: ali, ozdravitev tvoje napake.} tvoje umirjenosti.‘“

28 Vse to je prišlo nad kralja Nebukadnezarja. 29 Ob koncu dvanajstih mesecev je hodil v ^{▼▼v: ali, po.} palači babilonskega kraljestva. 30 Kralj je spregovoril in rekel: „Ali ni to veliki Babilon, ki sem ga jaz zgradil za hišo kraljestva po moči svoje oblasti in za čast svojega veličanstva?“ 31 Medtem ko je bila beseda v kraljevih ustih je padel glas z neba, rekoč: „Oh kralj Nebukadnezar, tebi je govorjeno: ‚Kraljestvo je odšlo od tebe. 32 Pregnali te bodo od ljudi in tvoje prebivališče bo z živalmi polja. Prisilili te bodo, da boš jedel travo kakor voli in sedem dob bo prešlo nad teboj, dokler ne spoznaš, da Najvišji vlada v kraljestvu ljudi in ga daje komurkoli on hoče.‘“ 33 To isto uro je bila stvar nad Nebukadnezarjem izpolnjena. Pregnan je bil od ljudi, jedel travo kakor voli in njegovo telo je bilo omočeno z roso z neba, dokler njegovi lasje niso zrasli kakor orlovo perje in njegovi nohti kakor ptičji kremplji.

34 „In ob koncu dni sem jaz, Nebukadnezar, povzdignil svoje oči k nebu in moje razumevanje se je vrnilo k meni in blagoslovil sem Najvišjega in hvalil in častil njega, ki živi na veke, katerega gospostvo je večno ^k gospostvo in njegovo kraljestvo je od roda do roda, 35 in vsi prebivalci zemlje so smatrani kakor nič in on dela glede na svojo voljo v vojski nebes in med prebivalci zemlje, in nihče ne more zadržati njegove roke ali mu reči: ^l ‚Kaj počneš?‘ 36 Ob istem času se je moj razum vrnil k meni in zaradi slave mojega kraljestva sta se moja čast in moj sijaj vrnila k meni in moji svetovalci in moji velikaši so me poiskali, jaz pa sem bil utrjen v svojem kraljestvu in dodano mi je bilo odlično veličanstvo. 37 Sedaj jaz, Nebukadnezar, hvalim in povzdigujem in častim Kralja nebes. Vsa njegova dela so resnična in njegove poti sodba, tiste pa, ki hodijo v ponosu, je zmožen ponižati.‘“